Uradnih predstavnikov slovenske države na komemoracijo ni bilo, med udeleženci je bil le Franc Perme, predsednik društva za ureditev zamolčanih grobov iz Ljubljane, ki na podlagi sporazuma iz leta 2001 sodeluje s hrvaškim društvom. Predsednik zadnjega Franjo Talan je pojasnil, da je štrigovsko grobišče eno od treh v županiji Medžimurje in eno od več kot 600 grobišč na Hrvaškem, vseh evidentiranih žrtev z imeni in priimki je preko 260 tisoč. Veliko žrtev povojnega državnega terorja iz Hrvaške je bilo likvidiranih na ozemlju Slovenije, po Permetovi oceni znaša število hrvaških žrtev v do sedaj raziskanih preko 500 grobiščih v Sloveniji od 160 do 180 tisoč. "Zadnji dve leti je društvo prekinilo označevanje grobišč, saj je to nalogo prevzela država. Sicer pa smo Slovenci dokaj natančno raziskali ta grobišča," je dodal Perme. Večina govornikov v cerkvi, kjer je mašo zadušnico daroval škof msgr. Juraj Jezerinac, vojaški ordinarij, je menila, da se je poboj nedolžnih civilistov v Štrigovi zgodil "zaradi njihove pripadnosti hrvaškemu narodu, katoliški veroizpovedi in njihovemu odkritemu nasprotovanju komunistični oblasti."

Neuradno smo lahko slišali, da je ta manj znana množična povojna likvidacija ob Muri, s katero se že nekaj let ukvarjajo hrvaški in slovenski organi odkrivanja in pregona, "dokazan genocid nad slovenskimi domoljubi brez primere v povojni Evropi", da "je šlo za krvavo okupacijo slovenske Štrigove s strani hrvaške Udbe in Knoja" in da "so se po poboju nadaljevali sodni pregoni s podtaknjenimi obtožnicami". Nekdanji štrigovski načelnik Ivan Novak nam je med včerajšnjo slovesnostjo pri grobišču v Repovi šumi povedal, da bo 12. aprila na simpoziju v Čakovcu predstavil knjigo o štrigovskem poboju, od Milana Cerovca, ki je že dolga leta zaposlen v Nemčiji in ima tudi največ zaslug za to, da je od leta 1990 grobišče v Repovi šumi vsaj skromno zaznamovano in vzdrževano, pa smo zvedeli, da o krvavi štrigovski drami obstaja knjiga iz leta 1947. Zanimivo je, da so bili predprejšnjo soboto, 17. marca, v Štrigovi na ekskurziji naši strokovnjaki iz arhivskega društva in mednarodnega inštituta arhivskih znanosti iz Maribora pod vodstvom prof. dr. Petra Pavla Klasinca. Ta je o tej zadevi pridobil dragoceno gradivo iz beograjskih arhivov in ga bo prav tako predstavil na simpoziju v Čakovcu.