Veganstvo za boljši svet

Veganstvo je etničen način življenja. Menim, da že vsi veste, da se vegani prehranjujejo z rastlinsko hrano. Njihov jedilnik sestavljaj sadje, zelenjava, oreščki, semena, alge, stročnice in žitarice. Mnogi pravijo, da so vegani zelo suhi, da živijo samo od zelenjave in da imajo slabšo kri in kosti, ker ne uživajo mleka ter mesa. Mit je tudi, da vegani ne morejo zaužiti dovolj beljakovin, a seveda to ni resnica. Veganska prehrana je zelo obširna, le malo ljudi pa ve koliko jedi se da skuhati samo iz rastlin. Torej kje vegani dobijo svoj dnevni vnos beljakovin?  Visoko beljakovinska živila so tofu, sojini polpeti, fižol Edamame, leča, čičerika, fižol, veliko oreščkov,pira, grah… Skratka veliko rastlinskih živil vsebuje veliko beljakovin in dobrih maščob. Namreč v chia in lanenih semenih je veliko dobrih maščob in vlaknin, te pa povzročijo zelo dober metabolizem in prebavo.

Vegani namreč vnesejo v telo več vlaknin, vitaminov, in antiaksidantov kot večina mesojedcev. Ta način prehranjevanja nas varuje pred boleznimi in poenostavi ohranjanje normalne telesne teže. Manj težav imajo s holesterolom saj ne jejo jajc in s krvnim pritiskom, ter manj možnosti je, da zbolijo za srčnimi boleznimi. Seveda preprečuje veliko vrst raka. Zakaj sem omenila, da je veganski način prehranjevanja etničen? Namreč vegani prispevajo k ohranjanju čistega zraka in okolja. Največji onesnaževalci okolja niso izpušni plini in dimniki, pač pa živali, ki jih gojimo za meso. Namreč veliko izpustov metana in Co2 gre v zrak, porabi se pa veliko preveč vode. Tudi v klavnicah živali slabo oskrbujejo, jih tepejo. Kot je že znano je hitra reja zelo popularna. Namreč v njihovo hrano dajo kemikalije za hitrejšo rast, potem pa mi ta meso pojemo in te kemikalije zaužijemo. Za en sam zrezek na krožniku porabimo več sveže vode in fosilnih goriv kot za kateri koli drug proizvod ali izdelek. Neke raziskave kažejo, da gojenje goveda proizvede več škodljivih toplogrednih plinov kot vse oblike prevoznih storitev. Uživanje mesa je eden od največjih povzročiteljev globalnega segrevanja, veganstvo pa je nujno potreben korak za ustavitev globalnega segrevanja.

Veganstvo

Vegani seveda nimajo težav z vnosom kalcija, saj ima tudi sama zelenjava ogromne količine kalcija, kot naprimer ohrovt, bučke, jajčevec, artičoka, šparglji, redkvica, veliko železa ima rdeča pesa, špinača, gobe, semena, indijski oreščki, suho sadje. Vsekakor pa prehod na veganski način prehranjevanja ne pomeni, da se morate odreči svojim najljubšim jedem. Naprimer jajce lahko nadomestimo s chia semeni, kurkumo tofujem in banano. Če menite, da boste pogrešali okus mesa imate na trgu na voljo ogromno mesnih nadomestil in sojo, ki jo lahko pripravimo na isti način kot meso.

Kaj pa sladkor? Seveda je sladkor veganski, a ni zdrav. Zato se vegani zatekajo k agavinem nektarju, javorjevemu sirupu, sladkorju iz dateljev, stevii in drugim nadomestkom. Med pa ni veganski. Temu je namreč tako, ker je živalski izdelek, čebelam pa odrežejo krila in seveda to odraža krutost.

Zakaj pride do hujšanja pri veganstvu? To se zgodi, če človek ne poje dosti beljakovin, maščob in drugih esecialnih sestavin. Tako kot mesojedci, morajo tudi vegani zaužiti dovolj zelenjave, aminokislin.

Kaj pa omega-3? Za omega 3 maščobne kisline velja, da jih najdemo predvsem v ribah in ribjem olju, a te kisline so v olju iz alg in lanenih oljih.  Vitamin B12 je izjemno pomemben za normalno delovanje živčnega sistema in za tvorbo ter obnavljanje rdečih krvničk, delitvijo celic in podobno. Najdemo ga predvsem pri živalskih živilih, a s tem imajo težave tako vegani kot vsejedci. B12 lahko dobimo v spreju in kapsulah, vsekakor je zelo pomembno, da ga jemljemo vsak dan.

Pozivam vas, da vsaj za en mesec poskusite in povečate svoj vnos zdrave in ekološke rastlinske hrane, tako boste naredili nekaj dobrega za vaše telo, za živali in za okolje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja